Stremenček imenuje več hiš. In nazadnje mora, dasi silno nerad, ali vendar iz pokorščine do sodnika in do ‒ žandarja (on je bil večji in oblastnejši mož nego Stremenček, župan sem ali tja) vzeti kapo s police in iti kazat žandarju, kje bi utegnila ležati. Ali komaj sta bila žandar in vredni vaški načelnik zapustila prag zahodnih vežnih vrat, ko je mati županja po prstih tiho tapila čez prag na vzhodno stran, tam pa čez gnojišče in dvor tekla in gor na svisli zamolklo klicala: »,!«