To je bila stvar sodnikova in ta je zlasti trak in izgubljeno pismo z veščim očesom ogledoval, potem pa dvema žandarjema svoje ukaze dal.
ŠESTINDVAJSETO POGLAVJE K A J J E V P I S M I H je svoje črne peruti razgrnil bil po vasi in županja je pred pečjo stala in z burklami velik lonec k ognju pristavljala, v katerem se en del večerje kuha. Za njo so stali njeni otroci in ji napoto delali, tako da je svoj lastni rod klela, rekoč: »Vendar te spak!