In upanje je v vsem svojem strahu imela trdno, da ne bode umrl, ker se ji je zdelo, da ne sme in ne more, če ona prav močno prosi. Zdravnik je popoldne zopet prišel, tipal žilo in dejal, da do zdaj ni slabše, če bode božja volja, njegova zdravila in dobra postrežba bodo ga kmalu na noge spravile. »Če postrežba more pomagati, potem je dobljeno,« reče.