Zdajci je bilo slišati iz žagine izbe sem stok stare bolnice. vstane in gre gledat, kaj je, a nazaj zašepne: »Počakaj me še.« Ko je odšel v izbo, raztegne Rožmarinka svoja usta skoro blizu do obeh ušes, vrat podolži naprej in sama pri sebi vesela zatuli polglasno: »Pa ga imam!