Morala je govoriti ž njim, na samem, ne pred ljudmi. Nič ni več premišljala, kaj bi storila, njena obleka je zašumela skozi debelo, redko, golo, strmečo koruzno slamo in precej prej je pritekla na stezo pod hruškami in za grmovjem zadaj ovinka s ceste. Prav ustrašil se je je modri mož, ker zardel je, kakor da bi bil zopet enkrat osemnajst let star.