In če me vi vprašate, ali nisem terjal in ne terjam še zdaj preveč od sveta, ponavljate le vprašanje, ki sem ga že sam sebi stavil. Kadar vihar pojenja, vidim v daljavi za seboj svetlo luč, ki me je nekdaj veselila, in prva polovica spomina nanjo je lepa, tako da bi morda moral sam sebi pravičnejši biti in misliti: kaj pa češ še več, koliko jih je, ki tega niso užili, kar ti! To je bila ljubezen.