Ko je kakor desetleten deček hodil v faro k nauku za prvo spoved, sedel je med svojimi vrstniki prvi. Kar je duhovnik enkrat povedal, to je on s tistimi besedami za njim znal ponoviti. Kako srečen je bil, ko so ga stavili drugim za zgled, ko si je v svesti bil, da ima najboljšo glavo med vsemi.