V tem trenutju bi jo bil gotovo, prav gotovo v vodo vrgel, kjer je bila najglobočja. Velik kamen, ki ga je s strašno kletvijo zagnal za njo, padel je tikoma zraven nje s tako težo, da bi jo bil nedvomno za vselej podrl na tla, ko bi jo bil zadel. Tudi je menda žena spoznala, da z vragom ni dobro lešnikov brati, ter je tekla, kar so ji pete dale tako dolgo, da je do ceste prišla in se je preverila, da je res ne podi več.