»Zastonj, zastonj! Če te župan ni mogel pregovoriti, dá, če te deželska in duhovna gosposka ni mogla k pameti spraviti in v glavo vtepsti ti, da je prav, če pustiš to babnico na miru: kako te bodem jaz, uboga sirota, pregovorila, ki ne vem, kaj pravim! Saj človek nisi ti in sin nisi moj, ampak klada si lesena; kakor si se zatrkljal, valil se bodeš noter v peklensko dolino.«