Jezno zabije zagozdo v poko, ki jo je rezna žaga puščala za seboj, kakor da bi hotel ž njo vse svoje grehe v les zabiti. »Kdo je bil zdajle pri tebi?« vpraša vendar čez nekaj časa starka in njen glas je bil žalosten. ta glas spreleti kakor vročica; nekaj časa pomišlja, kaj bi dejal; hoče se zlagati, da ni bilo nikogar tukaj, pa čemu bi lagal, utajiti se ne dá.