»Gospod ne vedó nič, vidva tudi nič, pa je,« prav in se obrne proti svinjskemu hlevu pogledat, če je vse čez noč pridno pojedeno. Prašiči jo že po hoji poznajo in ji enoglasno, ne da bi dejal posebno harmonično, krulijo jutranje pozdravljenje. pak zavrstjó odpira vratca pri plemenjakih, dalje predel naprej takoj zraven pri prasici z mladimi, potem nazadnje pri rejenih, ki bodo to jesen za kolino in za prodaj.