‒ Tecite iz oči, solzice, ve grenke, bridke tolažnice skrivnega gorja! Noč je, nobeno neprijazno oko vas ne vidi, tecite po belem licu in tolažite! V zgodnji pomladi se obleče breza z omladnim, srce razveseljujočim zelenjem in ponosno stoji kakor prvi kras novo zbujene narave sredi drugih še golih dreves.