Najlepšo sobo v gradu boš imela in vsak teden dvakrat bova obiskali očeta, včasi se bodemo na Zabrezje peljali, pozimi pojdemo skupaj v mesto ‒« »Ne, ne, to ne more tako biti. Kadar ti zapustiš hišo svojega očeta, vrnem se jaz v mesto in poiščem svojo staro teto. Kadar boš srečna, domisli se včasi mene, ki nisem in ne upam, da bi še kdaj bila.«