Zamišljeno opazuje zdaj čebele, ki so že dokončale svojo jesensko bero in le še poredkoma letajo iz panjev in v panje; zdaj ogleduje hrumeče, čivkajoče, ki se pode in vrvrajo v bližnji živi meji od veje do veje, od grma do grma in se brez dela in skrbi za zimo življenja veselé; zdaj zopet posluša petje, ki se čuje iz vinogradov pod njim. Po stezi za mejo vidi človeka bližati se. Takoj spozna.