Brdke, polnolične deklice nabirajo lepo, dozorelo grozdje v svoje posode, šegavo zdaj in z glasnim smehom odbijajo nagajivosti in strižejo nepremišljene besede mladeničev soberačev; zdaj zopet s tiho besedo ukrepajo med seboj skrivnostne reči o tem in tem ne baš pregrdem fantinu, o oni prijateljici. Zadovoljen stari tira in nosi z grozdjem nadeto brento; upognjen pod težkim bremenom leze med obranimi brajdami navkreber proti vinskemu hramu. Poje in uka vesela mladost, on, starec, pak se veseli zimske nedelje, ko bode s ključem in malo lodrico v roki gazil po snegu iz vasi semkaj gor v hram zlato kapljo pokušat.