Precej pozno popoldne je že bilo. Profesor se poslovi pri gostilniku gospodu fajmoštru, kateri pravi, naj bi še črne kave čakal, sicer ga pa ne zadržuje posebno, niti za drugo krat ne vabi, potem pri drugi druščini in odide. Tudi se odpravlja za njim, toda veliko teže se odpravi, poslavljanje je od župnikove strani in od dekana veliko prijaznejše, ker sorodnik komtesin je vendar nekaj več kakor pol neznan profesor iz gimnazije.