Vesel je že bil farni učitelj, ki ni bil vajen vina piti, glasni so postajali manjši in srednji prvaki in celo visokim gospodom na koncu omizja se je jelo srce tajati. Še gospod poštar, od kraja precej ponižen in tih v sredi druščine, začel se je smejati in ves živi svet grajati, tega ali onega pikati, zdaj pa zdaj poredno čez mizo pogledovaje do in nekaterih drugih, kakor da bi hotel reči: kaj ne mislite vi ravno tako? Precej pozno popoldne je že bilo.