Zato je spet nekaj drugega začel, kar je bilo po njegovi misli tudi učeno: »To seveda, ko bi mogla midva praprotovega semena do biti, potlej bi se jaz že nič ne bal, ko bi praprotovo seme, o kresu natreseno, pri sebi nosil. Potlej mi živa duša nič ne more, pravijo. A vrag ti ga vedi, ali rokovnjači nimajo tega praprotovega semena že sami, oni, ki vedó že od nekdaj od roda do roda stare copre in vse stare križ besede.«