Pri uredbi dežele je imel Marmont pred očrni najbolj vojaške ozire. Jako državniško o tem piše sam, da pri vsej organizaciji ni delal po kakem tujem vzoru, temveč puščal je, kolikor se je dalo, domače že utrjene zavode in šege, »kajti nič ni ljudem bolj neprijetno nego svoje navade brez potrebe spreminjati«, piše v svojih spominih. Tudi javne blagosti naroda ni iz puščal in skrbel je zlasti za to, da bi se javna varnost zopet povrnila.