Tako je bil gonjač vedno prisiljen na desno in levo vleči in z vrbovo šibo priganjati, da niso počasnejši konji zaostajali in za svoje priveze vlekli. To je tudi izredno dobro znal in, čeravno je imel namesto sedla le sivosukneno kamižolo pod seboj, vzpenjal se je vendar na hrbtu svojega konja zdaj na to, zdaj na ono stran, s svojo šibo udarjajoč po grivah ali nazaj ali naprej obračajoč se s tako brezskrbnostjo in gotovostjo, da se je takoj poznalo: ta suhi mož z dolgimi nogami in dolgimi, z usnjem obšitimi hlačami ter polhovo kapo na glavi bil je vajen sedeža na konjskem hrbtu. »Hej, to je Oblóški, kobilar in konjski mešetar,« reče eden izmed kmetov, katere je prejezdil na potu.