Byron Na jutrovi strani se je žarilo, noč je bila postala svetlejša, vendar belega dne še ni bilo, ko je na malo štirioglato okno izbe trkal, kjer je Polonica spala. »Kaj češ?« vpraša s čudom deklica, ki je bila na okno prišla. »Ogrni se in pridi ven, govoriti moram s teboj,« reče resno.