vstane in se zlekne kakor stoprav zdaj prebujen, ogle da zašiti čevelj, obuje ga, dvakrat s peto ob tla udari, kakor da bi hotel poskušati, bode li se stopati dalo v novo zašitem obuvalu, pak reče potem: »Veš, kaj se mi je sanjalo zdajle tu na tvoji klopi,?« »To daj, drugič povej, nocoj sem že tudi jaz zaspan, le pojdi v božjem imenu!« govori čevljar. »Kajpak!