A zunaj poišče hlapca in mu pove, kaj stric želi, ter pristavi: »Reci mu ti, če hočeš.« Hlapec izroči, da bi rad stric ž njim govoril, a ne more s peči, ker ga glava preveč boli in. Z jezo je pa videl, ki je imel strica prav rad, čeravno mu je le grobo odgovarjal, da, »«, kakor je bodočega neljubljenega svaka imenoval, ni prav nič hitel v izbo, temveč še dolgo prazno besedičenje imel s sestro in z materjo, ki je bila medtem že raznega zdravilnega zelenja natrgala in pod obvezo okoli glave naložila, to se ve, ne brez naukov za prihodnost in ukorov za preteklost, kateri so pa vsi skupaj padali na kamnita tla nepoboljšljivosti strica.