Kakšni so bili tisti opravki, ki jih je po svetu imel, da ga ni bilo doma? O tem Polonici ni rad odgovarjal in to jo je nekoliko peklo poleg tega, da je radovedna bila; čeravno ne tako močno kot druge ženske, kajti močno radovedne ženske baje da težko izkušnjave premagujejo. Tisti pak, ki je imel živo protivnost in čudno sovražnost do tujca ženina, bil je, sedemnajstletni brat Poloničin, rahel, tankokožen mladenič, kateremu so vsi sosednji ljudje iz obraza v obraz rekali: »E,, kako si zelen, kako si bled, ti pojdeš za očetom v krtovo deželo, škoda zate; mar bi živel!«