Ali kadar se mu je nasmejala, da so v gladkem, lepem, pak zagorelem licu naredile se nepopisno ljubeznive jamice in so se pokazali med rdečimi ustnicami beli zobje, a se ji pod velikimi obrvmi najlepše črne oči zaiskrile, bil je tuji sosed ves ognjen od ljubezni do nje in rekel je, da mora njegova biti, ako se ves svet protivi. Ta čas ga je tudi ona posebno pogledala, rada pogledala, čudeča se njegovim besedam. In ker je te besede mnogokrat slišala, verovala jim je, verovala tem bolj, ker je ta mož prvi bil, ki ji je podobno govoril.