Govorili smo par besed in potem sva šla dalje in jaz sem prijatelju pripovedoval, da je to Mozolova Polonica, kateri ljudje tudi sedaj še tako pravijo in o kateri trdijo, da je bila nekdaj »rokovnjaška baba«. Posestvo je bilo sedaj že last njenega vnuka in ona imela je tu le živež in poboljšek izgovorjen. Doma se je mudila večidel pri pravnukih in molila je, mnogo molila.