Najpogumnejši ali, recimo, najbolj apatičen bil je Toča. Ko jim je »Kapitan Referent« bral sodbo in jim obenem naznanil, da se bode ta v dveh urah izvršila in da izvršitve niti priziv niti prošnja za pomiloščenje ubraniti ali odložiti ne more, ozrl se je Toča tja, kjer je stal obloški kobilar. Srečala sta se v očeh in preko usten seglo je nekaj kakor porogljiv spomin one noči v bistriškem gozdu, ko se je kobilar norčeval, da bosta skupaj visela.