»Da, jaz sem!« reče mirno oni. Stala sta tri korake narazen, nema in tiha; a rokovnjaški glavar gledal je srpo in na videz mirno mlajšega brata svojega, kateri je stal pred njim upalega lica in tresoč se; bilo je, kakor bi bil oni sodnik in ta hudodelec. »Odveži mi roki!« reče, »potem pa poslušaj, če hočeš!«