Na tleh tik pod Poloničinim oknom ležal je z zvezanima rokama. Divje je gledal okoli stoječe vojake in kri, ki mu je tekla iz široke rane na čelu, dajala je grozen obrobek bledemu licu. »Ti si!« vzkliknila je Mozolka polglasno in stresnila se po vsem životu.