»Jaz ti bom dal malo železa v tvoja suha stegna, če nas za nos vodiš!« zagodrnja potem eden slovenski. »Tiho,« reče menda oni, kateremu je veljala ta prijazna opomnja, »tu smo komaj streljaj od Mozolovih in kdo ve, če ni ona punca že na straži. Ljubček njen bo kmalu tu.«