Pisar je pazljivo pogledal po izbi, da li ne bi kdo tičal skrit. v kakem kotu. V vsej izbi pa razen dveh miz in nekoliko stolov ni bilo druge hišne oprave, da bi se kdo za njo skriti mogel; zato se starec zopet mirno obrne h kobilarju ter reče: »Veruj mi, da vas bo pustil! In kdo vé, ali ne misli še kaj hujšega!«