»Groga me je plačal in mi dejal, naj grem, kamor hočem; on me ne bo več potreboval!« reče pisar, kajti ta je bil drugi gost, in zategne potuhnjeno ustni. »A-ah, tako!?« šepne kobilar ter zamišljeno gleda k tlom. »Pravil mi je tudi, da pride celo krdelo vojakov v in da tam gori v Bistrici tudi ne bo več tako varno kakor do sedaj!« nadaljuje pisar in izpod na pol zaprtih trepalnic pazno gleda svojega nasprotnika.