Žalibog da on o tem tako malo gotovega vé kakor jaz.« Rekoč, je starka sklenila roki in pogledala z mokrim očesom skozi okno tja čez šumečo Bistrico proti strmi gori onkraj nje, kjer se je lahka megla polagala čez gosto gabrovo grmovje. »Pustiva te žalostne spomine, mati!