»Ah mati, glejte, niti vi niti mi še nista povedala nič o drugem vašem sinu; pisali ste mi o njem, pa tako, da nisem vedela, je li še živ ali mrtev. Oh mati, nikar ne bodite hudi, ako sem vas žalila s tem vprašanjem!« Tako je pričela mlada žena po kratkem premolku, ki je bil nastal v njunih pogovorih, ter je tako boječe in skrbljivo sklenila svoje vprašanje, zapazivši, da je pri prvih njenih besedah tuge poln izraz prevlekel materino lice.