je imel svoje prepričanje o tej stvari, a od onega dne, ko je bil s komisarjem na Paleževini, ni govoril več tako rad in tako pogosto o rokovnjačih, in še celo, ko so mu dali od vlade par vojakov na Kolovec na razpolaganje, da ujame kakega onih roparjev, lotil se ni s posebnim veseljem tega dela in tudi do sedaj še ni bil prav nič dosegel. Po obedu pri sodniku vstali so gospodje in šli na kratek sprehod iz mesta; Poljakova mati in mlada njena snaha ostali sta doma. Stara gospa Poljakova bila je izobražena, blagodušna žena naravnega, skoro preprostega vedenja, katera si je takoj pri svojem prihodu pridobila srce mlade neveste, tako da sta že zdaj, ko sta se komaj poldrugi dan poznali, občevali odkrito in zaupno kakor mati in hči.