Groga je nekoliko trenutkov umolknil in zrl v svojega jetnika kakor, ki se hoče napiti žive, gorke krvi. Obrnil se je potem k svojim ljudem, ki so bolj radovedni nego osupnjeni stali okrog. »Možje!« ogovoril jih je osorno, »dober večer smo zadeli danes; denarja obilo in pa tega lopova, ki mi je ljubši nego denar!