Nekoliko trenutkov bilo je vse tiho v krogu. Groga se je ozrl še enkrat hitro po tolpi in potem dejal osorno pa z zamolklim glasom obloškemu kobilarju, kateri je še vedno stal za jetnikom in držal vrvico: »Vzemi mu zamah iz ust!« Oni vzdigne tajnika s tal ter mu odveže ruto, katero mu je bil prej čez usta zategnil.