Vsi so ga molče ubogali; zadnjemu povelju ugovarjati tudi ni bilo povoda, kajti tu gori so bili roparji za to noč popolnoma v varnosti. Ko sta razsvetlili dve bakli prizor, stali so roparji vsi v krogu pod košatim hrastom, v sredi med njimi pa njih glavar; a pred njim na tleh je na pol ležal, na pol čepel njih jetnik ter plaho oziral se po groznih, očrnjenih obrazih. Tudi Groga je težko sopel; pa ni bil utrujen; strast ga je tako razburila, da ni niti opazil niti se domislil, da dveh tovarišev ni tu, da so jih pustili na cesti v rokah povračujoče pravice, katera ju ne bode več izpustila.