OSEMNAJSTO POGLAVJE Ko pripelje beli dan, končana je sodba ‒ ‒. Na severni strani hriba, ki se vzdiguje nekoliko nad Samoglavino, zravnan je svet v majhno planoto; po peščenih njenih tleh raste osat in bodeča, tu in tam pa okleščeno in osmučeno brinje. Sredi te planote stoji še dandanes velikanski, katerega spodnje veje ponové še vsako pomlad zeleno svojo opravo; visoki vrh pa se je že zdavnaj posušil in le še gole njegove rogovile štrlijo kvišku. Tukaj se je ustavil ono noč Obloški, prišedši s svojim jetnikom in s spremljevalci čez hrib.