V tem trenutku se odpro z glasnim ropotom vrata in v sobo skoči nekaj bradatih, očrnjenih mož, na čelu jim obloški in. Vsi v sobi so planili kvišku in kapitan je hotel seči po sablji; a ta je stala tam v kotu; poštarica je skočila po otroka, katerega je bil izpustil kapitan. Vernazz je bled ko stena zrl v te pošasti.