»Jaz grem,« reče eden kmetov drugemu tiho in boječe. »Čakaj, da plačamo, jaz pojdem s teboj,« reče oni in dregne drugega tovariša, rekoč: »Če je res onih ciganov kdo rokovnjač ‒ vedeti ne more nihče kot bog, ki jih pozna, mogoče vse ‒ potlej ni dobro zraven biti, ko jim zabavlja. Pridejo lahko ponoči in mi streho nad posteljo zažgó, kaj si morem za to.