Obenem stopi z oskrbnikom za Mozolko v čedno posprav ljeno izbo na sprednji strani. Oborožena stražnika, katera je hlapec le bolj od daleč, tam iz hleva sem, ogledoval, ostala sta pred vežo. »Tako umazano je pri nas!« reče Mozolka in pobriše s prtičem po beli javorovi mizi v kotu in po stolu za njo, na katerih po trohice prahu ni bilo videti.