»Dober dan, mati,« dejal je prijazno, ko je stopil pred vežo. »Vi ste Mozolova mati, li ne?« »Da, da!« reče ona in, akoravno na kmetih ni navadno vprašati koga takoj pri njegovem prihodu, pokaj ali zakaj je prišel; osupnil jo je vendar ta na Mozolovini pač redki pohod tako, da je hitro nehoté pristavila: »Kaj pa vendar hočete, gospodje?«