Malo potem je oskrbnik že jahal čez bistriški most in potem po stranskih potih proti Kolovcu.
Blizu Rov srečal ga je voznik Telečnjakar, ki je peljal jelove hlode iz kolovškega gozda, in ga ustavil, kričeč: » so ubili, gospod, Mozolovega! Sinoči smo še pili skupaj, zdaj je pa mrtev kakor podgana, na katero s čevljem stopim.«