Mislila sem časi in molila za to, da bodeta oba moja sina uživala na tem svetu vse, kar jima sreče more bog podeliti; a eden se mi je izgubil, čisto izgubil; ljubezni mu nisem vzela in mu je ne morem vzeti; če je pa mrtev, naj bode pa vse, kar je materino srce želelo obema Štefanovo.«
»Uboga, ljuba mati!« vzdihne. »Da, da, uboga mati!« reče in objame ter poljubi svojo nevesto.