One pokaraj,, a ne mene, kristjana, da bi te pasla sama kisla repa!«
Medtem je bil zlezel Blažev tovariš izza mize in skrivaj namignil krčmarju, naj gre iz izbe za njim. je rotil se dalje, posnemajoč pridigarski glas, kmetom govoril, a vedno po strani pogledoval: »Resnično, resnično vam povem, prijatelji moji, ko bi nas eden mogel vse rokovnjače pobiti, to bi bilo grozno veselje v nebesih in peklu: v nebesih, ker bi se na tem svetu več toliko razboja, tatvine in greha ne delalo, kakor ga ta nesnaga dela, a v peklu bi vsi hudiči plesali od veselja, da so enkrat te kranjske zlodeje médse dobili.