»Da ne pozabiva prejšnjega pogovora,« reče zopet, »gotovo vam ne bo težko plačati mi danes tistih pet sto kron; pomislite, ubog krčmar v Celju sem vam jih pred desetimi leti posodil, da ste obdarovali Basajevo ljubico in njenega lumparskega očeta, starega!« Tajnik je bil bled od jeze in strahu. Ta vražji krčmar je morda mnogo mnogo vedel in možno je bilo, da to na pravem mestu porabi.