Ljubo mi je, da sem vas tako po naključju našel, da vam pošljem tistih par frankov; veste li?« »Oh, gospod tajnik, ta malenkost,« reče naglo krčmar; a takoj se domisli, da je morda vendar le preveč rekel, zato pravi precej: »Seveda, prav bi mi prišli, tisti franki; posebno zdaj, ko je taka težava z denarjem. Vam bode gotovo mogoče takoj ... « »Danes ne, ljubi gospod, danes nikakor ne,« prestriže mu tajnik besedo; »vi sami veste, da ni varno potovati dandanes in zato človek ne jemlje mnogo s seboj; a pošljem vam v kratkem ono vsoto; vrag, to malenkost!«