Zunaj pred vrati pa malo postane in ista lisičja poteza, katera je bila prej mu zaigrala samo malo na ustnah, prevlekla mu je za trenutek ves obraz; roko stisne v pest in zamrmra med zobmi: »Bodi Brnjač ali Vernazz! To vem, da si meni pet sto srebrnih kron dolžan; in da mi jih boš zdaj plačal, četudi v francoskih frankih, zdaj, ko vem, kje te imam iskati; le čakaj!«