Pri tej srdito govorjeni trditvi Mozol spet vstane, a lahka rdečica spreleti obraz mlajšega tovariša, katerega je oni imenoval in čigar roke so bile bolj bele in manj delovne nego drugih omiznikov. »Naj bodo oni, kdor hoté, kaj nama to mar; dražite jih nikar!« reče bolj tiho, a pomakne svoj klobuk iz zajčje dlake niže na oči, da je zasenčil široki, a lepi obraz.